Sodelavci

Alma R. Selimović, univerzitetna diplomirana kulturologinja, končuje magistrski študij Managementa neprofitnih organizacij. Končano ima Evropsko diplomo kulturnega managementa pri Marcel Hicter Foundation in kot štipendistka British Councila je v Veliki Britaniji en semester obiskovala študij Kulturnega managementa. V zavodu Bunker deluje od leta 2003 kot vodja razvojnih projektov, producentka predstav, festivala Mladi levi, programerka in izvršna producentka festivala Drugajanje … Sodeluje tudi s Festivalom črk, bila je članica programskega odbora slovenske sodobnoplesne platforme Gibanica. Zanima jo kulturna politika, nove estetske prakse, povezovanje sodobne umetnosti in formalnega izobraževanja ter umetnost kot generator socialnih sprememb in inovacij.

Katarina Slukan je zaključila študij socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V zavodu Bunker, kjer je zaposlena od leta 2009, se je preizkusila v različnih delovnih vlogah, od administriranja do produciranja, od koordiniranja prostovoljcev do soprogramiranja. V zadnjih 5 letih se ukvarja pretežno s participatornimi projekti in vnosom sodobnim performativnih umetnosti v vzgojno izobraževalne ustanove. V letih 2009/10 je vsebinsko in organizacijsko vodila projekt Kulturstik, leta 2012 projekt Mladibor, leta 2013 pa je bila izvršna producentka festivala Drugajanje.

Red. prof. dr. Robi Kroflič je habilitiran na področju teorije vzgoje in kurikularnih teorij. Zaposlen je na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Trenutno izvaja naslednje predmete: Pedagogika za učitelje, Teorija vzgoje, Teorije motenj vedenja in osebnosti, Predšolska vzgoja in Kurikularne teorije. Objavil je okrog 150 strokovnih in znanstvenih člankov ter šest monografij. Trenutno je aktiven v mednarodnem projektu European Multiple Choice Identity (nosilec Hanze University Groningen), je predsednik Slovenskega društva pedagogov in član uredniškega odbora Sodobne pedagogike.

Darja Štirn Koren je kot pedagoginja zaposlena v svetovalni službi Vrtca Vodmat. Preko projektov in ob spremljavi vzgojno-izobraževalnega dela raziskuje, spremlja in v  izvedbeni kurikulum načrtno vnaša sodobne koncepte, ki na otroka gledajo kot na moralno kompetentno bitje in so pomembni za spodbujanje prosocialnega in moralnega razvoja predšolskih otrok. Ukvarja se tudi s področjem umetnosti kot podpori prosocialnega in moralnega razvoja predšolskega otroka. Med drugim sodeluje s Centrom za poklicno izobraževanje, s Koroškim pokrajinskim muzejem in v projektu AKTIV, namenjenim ranljivim družbenim skupinam. Na področju vzgoje in izobraževanja v šolstvu je pridobila naziv svetnice.

Giovanni Fusetti je izjemen gledališki ustvarjalec in vrhunski pedagog. Njegov pedagoški pristop, ki ga je razvijal več kot 25 let, temelji na gibanju kot osnovni dimenziji gledališkega jezika, spoznanja in vedenja ter na praksi igranja (igrati se), pri kateri gibanje in dihanje sprožita posebno stanje zavesti, ki predstavlja osnovo za kreativno občutljivost. Giovanni izhaja iz šole Jacqua Lecoqua in jo nadgrajuje z različnimi pristopi: geštalt terapijo, bioenergetiko Wilhelma Reicha, taoističnimi borilnimi veščinami (wutao), procesno orientirano psihologijo, metodo teatra zatiranih Augusta Boala, skupnostnim gledališčem in gledališko pedagogiko. Poleg pedagoškega dela s profesionalnimi gledališkimi umetniki, je Giovanni delal z otroki vseh starosti, brezdomnimi, aktivisti, učitelji, terapevti, bolnišničnimi klovniin drugimi, kjer je gledališka kreacija služila kot medij za osebno zdravljenje in poetično prebujenje. Leta 2010 je  v Firencah ustanovil HELIKOS International School of Theatre Creation, kjer je ravnatelj in osrednji pedagog.

Rok Vevar je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, študiral je tudi gledališko režijo na AGRFT in obiskoval GILŠ Kodum v Ljubljani. Predava Zgodovino, analizo in dramaturgijo sodobnega plesa na Akademiji za ples v Ljubljani, v akademskem letu 2013/14 na AGRFT asistira pri predmetih Gledališka kritika in Teorije sodobnega plesa. Kot publicist je objavljal v domačih dnevnih časopisih ter v domačih in tujih strokovnih periodičnih publikacijah s področja scenskih umetnosti in literature. S Simono Semenič je zrežiral tri predstave: Polna pest praznih rok (2001), Solo brez talona (2003) in Kartografija celovečernih slik (2005). Kot dramaturg je sodeloval pri več plesnih predstavah in kot mentor – dramaturg sodeloval s študenti v programu Nomad Dance Academy. Je tudi avtor knjige Rok za oddajo – Izbrane kritike in članki (Znamenja 39, Litera, Maribor 2011).

Bojan Jablanovec, gledališki režiser, ustanovitelj in umetniški vodja projekta Via Negativa, diplomiral leta 1988 na AGRFT, v letih od 1993 do 1999 režiral v večini slovenskih repertoarnih gledališč, v obdobju 1997/99 poučeval kot asistent stažist za gledališko režijo in igro na AGRFT. Leta 1999 prekine z režijsko prakso v repertoarnih gledališčih in se posveti raziskavi gledališča. 2002 ustanovi mednarodni projekt sodobne scenske umetnosti Via Negativa in z mednarodno ekipo sodelavcev ustvari več kot 40 projektov. Gledališče ga v prvi vrsti zanima kot medij komunikacije in ne estetizacije. Leta 2012 ustanovi VN LAB, laboratorij za sodobne scenske umetnosti, namenjen vsem, ki želijo razvijati lastne ustvarjalne postopke in raziskovati strategije sodobnega scenskega uprizarjanja.

Mojca Dimec je zaposlena na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana – umetniška gimnazija, smer sodobni ples in dramsko-gledališka smer, kjer poučuje in vodi številne delavnice. Je  soavtorica zasnove gimnazijske dramsko-gledališke smeri, ki sledi ideji poučevanja skozi uprizoritvene izkušnje, avtorica srednješolskega učnega načrta za impro delavnico in priročnika ter mentorica, soavtorica, avtorica, režiserka vsakoletnih uprizoritev dijakov umetniške gimnazije. Sodeluje tudi z umetniki različnih uprizoritvenih praks, od sodobnega plesa (vloga v Danes zadnjikrat, 2012, koreografija: Sinja Ožbolt) do videa (scenarij za: Who the f … is Ana Monro?, 2014, režija: Ema Kugler).

Mojca Jug je študirala defektologijo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V zavodu Bunker dela kot umetniški vodja in koordinatorka programa v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana in kot sooblikovalka programa mednarodnega festivala Mladi levi. Kot producentka je sodelovala s številnimi umetniki (Sanja Nešković Peršin, Jette Ostan Vejrup, Ana Stegnar, Paricia Portela, Mariano Pensotti, Ana Borralho, João Galante …) in je producentka ulične opere Lirični utrinki v mestu. Kot kuratorka sodeluje s številnimi festivali in platformami, tako doma kov tujini. Je tudi ustanovna članica društva Triola, ki deluje na področju glasbe.

Ajda Šoštarič, univerzitetna diplomirana kulturologinja in magistra teoretičnih psihoanalitičnih študij (University College London), je prevajalka, tekstopiska, PR sodelavka, snovalka konceptov, piska scenarijev dogodkov, člankov in publikacij, urednica, organizatorka dogodkov, piska izobraževalnih projektov za nepovratna sredstva EU … V okviru Evropske prestolnice kulture – Maribor 2012 je bila sodelavka vsebinskega sklopa Urbane brazde. Od leta 2013 je vsebinska-programska sodelavka Centra alternativne in avtonomne produkcije (CAAP) ter vsebinska-programska sodelavka Salona uporabnih umetnost, kjer vodi hibridi konceptualni prostora v ekipi kooperative Peron.

Urška Breznik je univerzitetna diplomirana sinologinja in profesorica umetnostne zgodovine. Med leti 2005 in 2006 je bila kustosinja in pedagoginja v Kulturno-izobraževalno društvo KIBLA. Od leta 2005 je predavateljica umetnostne zgodovine v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje (Mariborska knjižnica). Leta 2007 je prevzela funkcijo v. d. direktorice zavoda Pekarna-magdalenske mreže. Urška je tudi soustanoviteljica in predsednica društva Za živali!, prevajalka in publicistka.

Branko Završan je študiral dramsko igro in umetniško besedo na AGRFT ter končal podiplomski študij na L’Ecole Internatinale de Théâtre, mime et mouvement Jacques Lecoq v Parizu. Po več kot tridesetih letih delovanja v gledališču in filmu je eden kompleksnejših ustvarjalcev v slovenskem prostoru. V gledališki in zlasti filmski igri je ustvaril zavidljivo število vlog (kar nekaj filmov je prejelo prestižne svetovne nagrade). V televizijskem mediju se posveča predvsem avtorstvu dokumentarnih in izobraževalnih filmov. Piše tudi gledališke songe kot doprinos k različnim predstavam, ali pa songe kot celovito gledališko besedilo. S svojim pedagoškim delom vrsto let predaja izkušnje in znanja novim generacijam, trenutno na SVŠGL v Ljubljani – program umetniška gimnazija.